Jezus pašteta

Tole je tekst spisan njega dni, v neki kreativni mrzlici. Namažite si še vi..

 

 

Jezus pašteta

 

 

Jezus pašteta

Jejte od tega vsi!

 

To je ponujal in tako je govoril, na kamion nalepljeni Kristus. Junak je šofer. Uslužbenec Živilskega Podjetja, dostavlja in, po novem, prodaja Jezus pašteto širom dežele.

Ni brez upa, je pa malodušen. Stvari bi lahko bile boljše, zares. Kakor je sicer rad drsel prek dokaj zlatih cest, od vzhoda v zahod, in bil vmes, vendar. Svojega medveda še ni ujel. Kar nekaj truda je vložil, skopal naprimer jamo v svojem vrtu. Morda ni tako imenitna kot sosedova, a gotovo soliden brlog.  Prebral je že tudi dosti na to temo in bil gotov, da bo čudovit skrbnik in tovariš svojemu medvedu, ko ga dobi. Ko ga dobi. To bil problem.

Kot poznan rekreativni rudar ni imel mnogo časa, da bi ga namenil lovu na medvede, v njegove rudnike pa jih je zatavalo le malo. Temu navkljub, Junak je bil zadovoljen s svojimi rudarskimi uspehi, nekoliko spokojen in na cestah je pel ‘Svet je moj! kako pa s teboj?’

A Danes je bil en tak dan, ki bolj vleče kakor vabi, kamor že kam.

Junaka v Predmestje.

 

S silnim ‘Aleluja’ so se odprla vrata kamiona in Junak je začel nuditi. Paštete mnogih sort in oblik. Pikantne z novim sistemom označevanja jakosti – solze Jezusove natisnjene v opozorilo, od one do treh, več jih je – huje.V lepo sprejeti potezi Živilskega podjetja so vrh vseh paštet dodajali lično zapakirane hostije. Različnih okusov in tekstur, a enako deležne obilnega blagoslova overjenega duhovnika, četudi je sumil Junak, da niso prejele vse iste pozornosti.

Pa že res, naprimer očetu Berinajsu se je zdelo vse to bolj za malo, taka farsa. Kvota je pa kvota. Postavil je torej svojo sliko pred tekoči trak, nastavil nad tem škropilo s posvečeno vodo in zagnal vso reč, ki je zdaj bruhala polno blagoslovljeno hostijo. Njegova župnija se je kmalu znašla v vrhu lestvice izvoznikov hostije in njegova usta v trajnem nasmehu.

Ljudstvo jo je vzljubilo in Jezus pašteta zdaj zavzema dobrih 76% trga paštet. Najnovejša drzna tržna poteza izredno nadarjenega in karizmatičnega, medijem prijaznega direktorja Živilskega podjetja, Marka Melone, ki z Melkijada –  znamenitega zelenega korporativnega cepelina, uspešno diktira vse akcije svojega podjetja pa je ta: prodaja Jezus paštete v predmestjih naravnost z ustrezno prirejenih dostavnih tovornjakev in velikim pompom, pom.

Temu v namen je vstal očitno plastični Jezus z vrha kamiona, ob spremljavi čudočarne glasbe, dramatično razprl svoja jetrne paštete polna prsa in nudil !Jejte od tega vsi! Soseka je obljudena s strani članov Društva za nadzor Zavodov za opazovanje Krožkov za shajanje. Imenitnih ljudi, ki vedo kako se živi. Slehrni njih je vrhovni svečenik lastnega vrta, med žive meje stlačenega tempeljskega kompleksa. Najsvetejši je tam kompostnik, oltar, kjer Velikemu Probiotiku redno dajejo dar.

Z vrst odprtih vrat se zaženejo do kamiona Jezus paštete, lačni nove daritve Živilskega podjetja. Prvi Kupec, tukaj zamolčanega imena, je paštete prejel, kar je hotel, a bil tragično soočen s smrtonosno količno biološko nerazgradljivih strupov v njej. Nadaljni kupci tedaj so se nekoliko gosposko vznemirili, a polni zaupanja v visoko izurjeni immunski sistem in čvrsto konstitucijo sprejeli pripetljaj kot izziv in naprej zahtevali Jezus paštete. To so s slastjo mazali na lično priloženo hostijo in hrustali, kar je vse Junaku tožno storilo. Žal, dobršna tretjina in več jih je moralo še podleč preden so bili siti. Preživeli so se zmagovitega ponosa in resnične hvaležnosti razpršili po svojih vratih in prižgali kar je rabilo prižiganja.

Noč, ki je hitro nastala, je s temnih vrtov tedaj privabila Otroke, ki so obkolili Junaka, vsak na svoji kosilnici.

 

‘Mi smo Otroci in mi smo tu, kdo si pa ti?’

‘Jest sem Junak, to je pa moj kamion.’

‘Ne bod mi no tak, dej ne no’

‘Kakšen tak, al bi pašteto?’

‘Jest bi Jezus pašteto Junak,’ zaveka mali bajsek.

‘Bajsun, pust ti pašteto! Kje maš pa medveda Junak?’

‘Medveda, jebeš medveda in bejžte vi proč!’

‘Daj, pridi ti z nami Junak’

‘Dajte no mir, jest grem na Pir.’

‘Zdaj, z nami, Junak’

S tem so zahrumele kosilnice in spodnesli pa povezali so Junaka.

‘O’ je bentil, ‘to vam bo hudo, ko Marko Melona sliši za to!’

‘Stari, malo nam Mareta mar’

 

Odvedli so ga globoko v Vrt, okoli buč, bosi prek gred in vrstic, med stebri fižolov, očiščeni skozi roso škropilnikov, do jase.

Jasa.

Sredi jase se je na gujsnici gujsal en Medved.

‘Evo ti medveda! Pa paz, pomoje gre za vsejeda’

Junak poravnal svoj pas, in pogledal, človek, medvedu, v obraz.

‘Ti?’

‘Jaz’

‘Bi?’

‘Bi’

Šla sta potem, do Piramide, malo pred tem, ko sonce vzide.

‘Dokaj srečna sva skupaj, kaj?’

‘Zelo, zato mi odpusti kar bo.’

Koruza je bila že pred Piramido v špalir in vsi vkup so poslali Soncu salut, nežni, rahlo smešni in obliti od enega sna.

Medved je torej pognal šapo Junaku v srce !To se ne sme! in ga vrgel navzdol v otroški zbor. Otroci so ga dali narazen, roke pa noge in vse kar je imel not, v primerne rumene vrečke in iz vrečk stresli v kompost.

Tako Junak ni bil več skupaj ampak ves narazen in v naročju Velikega Probiotika. Ta ga je jel spet sestavit, po svoji volji in v lastno veselje in ko je Junak odprl oči, jih je imel tri in krila ter par ostalih stvari.

‘Dobro spet došel, Junak.’

‘Hvala, spet sem tukaj in tak!’